Zaradi konkurence in čedalje strožjih ekoloških zahtev so citroënovci morali osvežiti motorno paleto s šestnajstventilsko tehniko. Motor je že doživel premiero v Xsarah, sedaj pa so ga namenili tudi Berlingu. Čeprav ima za dva decilitra manjšo prostornino od predhodnika, se ponaša z večjo močjo in manjšo porabo goriva.

Do tod vse lepo in prav in vsa čast štirim ventilom nad vsakim valjem in dvema odmičnima gredema, ki vse skupaj krmilita. Zadeva je spodletela pri krivulji navora, ki svoj vrh doseže šele pri 4000 vrtljajih v minuti. Če bi šlo za športno Xsaro Coupé, to ne bi bilo tako hudo. Motor je pač treba priganjati v višje vrtljaje, da pokaže, kaj zmore. Voziti v nižjih vrtljajih je za športnike tako ali tako greh. Pri Berlingu pa gredo stvari malo drugače, saj je avtomobil namenjen drugačnemu slogu.

Slogu, ki ne pozna naglice in dokazovanja in ki da veliko na ugled in eleganco. In pri tem novi motor ni najboljši partner. Za doseganje tistega, kar ponuja na papirju, ga je treba priganjati v višje vrtljaje. Vsaj 4000 jih mora kazati igla merilnika vrtljajev, da bo motor zadovoljen.

Od tod naprej je Berlingo pravi poskočnež, saj se motor prav rad vrti in pririne ne ravno aerodinamično dovršen avtomobil do največje hitrosti, ki znaša skoraj 170 km/h. Tudi pri takem tempu ostane poraba goriva ostala razveseljivo majhna, kar spet govori v prid šestnajstventilske tehnike, ki varuje tako lastnikovo denarnico kot tudi okolje.

V novem Berlingu razveseljuje tudi okolje, ki sliši na ime Modutop. Kot pove že ime, je bistvo nad glavami. Streha je izpopolnjena v slogu letalskih kabin s predali za odlaganje stvari. Nad voznikom in sovoznikom je klasična prečna polica, ki jo Berlingo pozna že od prej. Nadaljuje se v sredinsko, vzdolžno polico, ki v sebi skriva zaprt predal za zgoščenke.

Nad zadnjima sedežema se odprta polica razširi čez celotno širino strehe in spremeni v dva zaprta predala, od katerih ima vsak prostornino 11, 5 litra. Predala sta namenjena potnikom na zadnjih sedežih. Vsak ima vtičnico za 12V, med njima pa so nastavljivi zračniki in gumb za nastavljanje pretoka zraka. Zračnika sta sicer na las podobna tistim v Alfah, toda to ne moti. Če je neka stvar lepa in hkrati še funkcionalna, je pač ni greh posnemati.

Še en predal je nad prtljažnim prostorom. Seveda je največji in najboljši, saj ga je mogoče tudi odstraniti in tašči prepeljati velik fikus. Zares bo vesela, še zlasti ko bo lahko skozi pet strešnih oken opazovala nebo in se z zetom pogovarjala o vremenu. Zet bo poskušal narediti vtis z zamenjavo glasbene zgoščenke in prilagoditvijo glasbene kulise njenemu okusu.

Pri tem pridemo do edine zamere tej strehi. Ko namreč odpreš predal z zgoščenkami, te prav nemarno zletijo iz njega. V najslabšem primeru tudi tašči na glavo, če se to zgodi v ovinku. To pa ni lepo in citroënovci bi tisti predal lahko malo bolj dodelali, tako kakor so strešna drogova, ki sta običajno v vzdolžnem položaju, lahko pa se ju namesti tudi v prečni položaj in uporabi za prevoz smuči ali koles.

S streho Modutop je avtomobil težji za 30 kilogramov, vaša denarnica pa lažja za 249.024 tolarjev, kolikor znaša doplačilo za to domislico. Pridobili boste približno 100 litrov popredalčkanega prostora, izgubili pa nekaj občutka zračnosti nad glavo. Ali se izplača, morate presoditi sami.

Besedilo in foto: Uroš Potočnik