Testi -

Citroën C3 Picasso

Citroën C3 Picasso

Če premišljujete o petem družinskem članu, ki bo noči preživljal v garaži, naj bo Citroën C3 Picasso na vrhu seznama želja. Zdi se namreč pravšnji v vseh pogledih.

  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso
  • Citroën C3 Picasso

13 fotografij

Prenesi PDF testa Citroën C3

Najprej se ustavimo pri velikosti. Ženske in moški sicer radi govorimo o tej temi, vendar pa se velikosti tudi malce bojimo. Veliko ni vedno tudi najprijetnejše, pravijo ženske, zato se velikih avtomobilov malce otepajo.

Pri moških je drugače. Večje je, boljše je, a ko je potem vaš jekleni lepotec opraskan z vseh stranih, so krivi zahrbtni obcestni količki, v visoki travi skrite skale, slabo viden sosedov avtomobil ali pomanjkljivo oblečena sprehajalka, ki vam je za trenutek ukradla pozornost.

O vedno priročnih parkiriščih in neznanih storilcih sploh ne bomo govorili, saj niso le dober izgovor na zavarovalnici, ampak tudi v pogovoru s prijatelji. Zato se kljub razmeroma skromni velikosti zunanjosti Citroën C3 Picasso zdi pravih mer.

Če se v Sloveniji, pa tudi drugje po Evropi najbolje prodajajo avtomobili velikostnega razreda C3 in C4, je C3 Picasso točno vmes. Še bolje: če vam je potniški Nemo za pol številke premajhen, C4 Picasso (kaj šele Grand C4 Picasso! ) pa ne gre v garažo, je C3 Picasso zadetek v polno.

Ker veliko prevozno sredstvo resnično potrebujemo le za morje ali smučanje, vas pri majhnem avtomobilu iz zagate reši strešni kovček ali (v skrajnem primeru) manjša prikolica.

Kdaj je neki prostor primerno velik, si določa vsak sam glede na širino pleč, velikost trebuha ali količino malčkov, ki se mu motovilijo okoli nog. Če ne trenirate za osvojitev naslova mistra bodibildinga, nimate abonmaja na Oktoberfestu ali ne premorete svojega zabojnika za smeti zgolj za polne plenice, potem berite dalje.

Zdi se, da je C3 Picasso rojen za prenatrpana evropska mesta, kjer zaradi odlične preglednosti in okretnosti niti nismo pogrešali parkirnih tipal, in hkrati dovolj velik, da vas za kramo, ki jo vlačite na morje ali smučanje, ne skrbi preveč.

Prilagodljiv prtljažnik je v družinskem življenju vreden zlata, to nam lahko verjamete iz prve roke, saj le nekajkrat na leto potrebujete sočasno sedeže in prtljažnik.

O videzu ne bomo izgubljali besed. Otrokom, predvsem pa boljši polovici bo všeč. A nismo s tem vsega povedali? Lahko pa dodamo, da so pri Citroënu tokrat bolje prepletli uporabnost in estetiko, česar za recimo povsem nepreglednega C4 Coupeja ne moremo trditi.

Vetrobransko steklo je ogromno in optično podaljšano v boka. A-stebrička sta pravzaprav dva in všečno povezujeta čelno in stranski površini avtomobila. Zaradi skromno odmerjenih stebričkov in izdatnih steklenih površin (predvsem dveh trikotnih stekel med stebričkoma) je preglednost odlična, saj lahko zaradi odsekanih linij parkirate do centimetra natančno, čeprav niste najbolj vešči vožnje. Da, dame, tudi vzvratno!

Dandanes je še bolj kot po navadi pomembna cena avtomobila. Na prvi pogled C3 Picasso mogoče ni najugodnejši, a če poznamo Citroënovo strategijo prodaje v zadnjih letih, bo osnovni ceni kmalu pripisan velik popust. Oziroma so ga že imeli, saj so ponujali spomladanskega.

Pri finančnih ugodnostih so citroënovci prav tako rekordni kot v reliju za svetovno prvenstvo. Sconto, sale ali razprodaje so pri Francozih pogoste, čeprav so jim v dobi recesije sledili skoraj vsi. Tudi tisti, ki so še pred kratkim trdili, da tega ne delajo, saj s tem znižujejo vrednost rabljenih avtomobilov. Zato C3 Picasso spada med ugodnejše nakupe, sploh če ste pri pogajanjih s prodajalcem malce bolj vztrajni. Ali tečni, če želite primernejši izraz.

Toda ker avtomobil ni zgolj skupek prostora, zunanjosti (oblike) in cene, bomo malce pokukali tudi za volanski obroč. V C3 Picassu se sedi razmeroma dobro, saj sta tako volanski obroč kot voznikov sedež nastavljiva v vseh smereh.

Sedež zagotavlja 170-milimetrski vzdolžni pomik (in 60 mm navpičnega), volanski obroč pa lahko za 40 milimetrov spreminja položaj tako po višini kot po globini. Mogoče bi višji vozniki želeli nekaj več vzdolžnega pomika volanskega obroča, a bodo zlahka preživeli tudi malce bliže vetrobranskemu steklu.

Ko smo že pri steklu: pri Citroënu so se pohvalili, da so zelo pazili na zvočno izolacijo, zato sta stekli na prednjih vratih debeli kar 3, 85 milimetra, pri tekmecih pa menda 3, 15 milimetra. Ker tega nismo merili, lahko le povemo, da je vožnja do 100 km/h zelo prijetna. Ko se približamo avtocestni hitrostni omejitvi, pa se najšibkejši bencinski motor vrti že s 4.000 vrtljaji v peti (beri: končni) prestavi, kar ni najprijetneje.

Seveda je razlog na dlani: če so želeli dovolj poskočnosti pri pospeševanju, sploh pri naloženem avtomobilu, so morali zagotoviti 'dovolj kratka' prestavna razmerja. Zato se do 100 km/h kar hitro sprehodiš do pete prestave, a vseeno bi glasoval za 'daljšo' peto ali še bolje šesto prestavo, saj v končnem prestavnem razmerju ne potrebuješ več Loebovih pospeškov.

In če ne štejem požrešnega motorja, saj 9, 6 litra povprečne porabe z umirjeno vožnjo ni najboljši rezultat, je hrup na avtocesti edina večja zamera.

Tisti, ki imate radi malce bolj dinamično vožnjo, ko se končno rešite otrok, boste pogrešali nekaj več neposrednosti električno gnanega (in v odvisnosti od hitrosti delujočega) servovolana, boljše gume (serijske 16-palčne Michelin Energy Saver pač niso tako dobre kot doplačljive 17-palčne Pilot Exalto 2, čeprav zato žrtvujemo nekaj udobja) in menjalnik, ki bi mehkeje in natančneje prehajal iz prestave v prestavo.

Ker sem se v C3 Picassa usedel naravnost iz C4, se mi zdi, da je malček kakovostneje izdelan. Mogoče pa je bila kriva zgolj kilometrina, saj je imel C4 okroglih 10 tisoč kilometrov več.

Ko pa se ozremo čez ramo v zadnji del avtomobila, odkrijemo družinskega zmagovalca. Zadnja klop je vzdolžno pomična za 150 milimetrov, in še to v razmerju tretjina proti dvema tretjinama. Naklon naslona je udobju v prid mogoče nastaviti v dva položaja (23 ali 28 stopinj), sistem Isofix je preprosto dostopen, stranska senčnika pa bosta pripomogla, da bodo otroci hitreje zaspali tudi ob sončnih žarkih.

Paket Potovanje ponuja še letalski mizici z majhnima lučkama na hrbtni strani prednjih sedežev (ki kmalu postane priljubljena igrača za otroke) in zaprte predalnike v tleh, za starše pa sta vsakega evra vredna hlajeni predalnik pred sovoznikom in dodatno notranje vzvratno ogledalce za voznika, ki mu omogoča pregled nad dogajanjem na zadnji klopi.

Še bolj veseli boste ob pogledu na prtljažnik. Že osnovni prostor je velik kar 385 litrov, nato pa se ga lahko prilagaja zaradi pomične zadnje klopi. Če imate v prtljažniku dodatno dno, boste ob preklopljenem sedežu dobili povsem ravno dno, če pa potrebujete le veliko prostora, se to dodatno dno odstrani.

No, že omenjeni paket Potovanje ponuja še prtljažno lučko, ki je pravzaprav prenosna svetilka. Ta je uporabna predvsem zvečer, ko v množici potovalk iščete recimo ključe od stanovanja ali dudo, da potolažite svojega otroka pred spanjem.

In ko smo že pri prtljažniku, velja omeniti še, da boste povprečno visoki (do 180 cm prav gotovo) zlahka stali pod odprtimi vrati, če le ne boste zašli preveč vstran. Tam pa se karoserija vrat upogne, zaradi česar si lahko nepazljivi pridelajo kakšno buško na glavi.

Pohvalimo lahko tudi ogromen digitalni zapis hitrosti (na žalost ga bo gledala tudi žena! ) in pritaknjeno navigacijo Garmin (ki so ga dobili prvi kupci, zdaj pa morate počakati na novo akcijo), pokritizirati pa moramo odsotnost stabilizacijskega sistema ESP.

Resda je oprema Confort srednja pot (najosnovnejša je Attraction), vendar je tudi pri opremi Exclusive stabilizacijski sistem serijski le pri najmočnejšem turbodizlu. Zato ceni prištejte še 390 evrov, če želite res varno potovati. In dodajte vsaj 15 točk pri naši oceni aktivne varnosti (in posledično skupni oceni), ki jih je testni avtomobil zapravil zgolj zaradi pomanjkanja tega pomembnega varnostnega sistema.

Citroën C3 Picasso je velikostno kot naročen za manjše evropske družine, saj je okreten po mestu in primerno velik za vsakodnevna družinska popotovanja. S prilagodljivim prtljažnikom in z družinskimi pripomočki naravnost razvaja, pri Avto magazinu bi glasovali le za drug motor (ki se na avtocesti ne bi naprezal) in bogatejšo (tudi varnostno) opremo.

Pri ceni pa bi tako in tako vsi kupci hoteli Grand C4 Picassa za ceno C1, kajne? Če bi se malce pošalili, bi dejali, da vam mogoče celo uspe, če boste pri prodajalcu res zelo vztrajni, da ne rečemo kar neusmiljeno zoprni. A kruta realnost pravi, da boste tudi v dobi recesije prej odšli z dolgim nosom, kot pa postali ponosen lastnik poceni družinskega avtomobila, pa naj bo Citroënov prodajalec še tako prijazen in dobrohoten.

Iz oči v oči . .

Mitja Reven: Brez dvoma je C3 Picasso eden izmed najzanimivejših avtomobilov letošnjega leta in, vsaj po mojem mnenju, po C6 najbolj citroënovski Citroën zadnjih let. Škoda le, da inovativnosti zunanje oblike (vključno s šipami v A-stebričkih) ni bila deležna celotna notranjost, ki pa je dovolj prostorna in prilagodljiva, zato v manj udobnem kombijevskem Nemu vidim še manj smisla. Sploh, če pomislim na varnost. Kar se testnega malega Picassa tiče, pa: poskusite z močnejšim motorjem.

Koliko stane v EUR

Dodatna oprema testnega vozila:

16-palična aluminijasta platišča 420

Paket Potovanje 300

Kovinska barva 380

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič



Komentiraj: