Res je! V Jumper Kombi lahko spravite poleg voznika še osem dodatnih potnikov, in sicer se na prvi klopi dva pridružita vozniku, preostalih šest pa se usede na sedeže v drugi in tretji vrsti. Pri različici Kombi Club druga in tretja vrsta omejujeta lastnika, saj ju ni možno preprosto odstraniti iz notranjosti in tako pridobiti prostega prostora za prevoz večjih predmetov. In verjemite mi, notranjega prostora je zaradi razkošnih zunanjih mer ogromno.

Avtobus s skoraj dvema metroma širine vozniku sprva povzroča nemalo težav pri prebijanju skozi zavite in ozke uličice, poleg tega pa mu višina z nekaj več kot dvema metroma tudi velikokrat vzbudi razmišljanje, ali bo šlo brez težav pod nekaterimi nižjimi mostički in nadvozi, ki jih je nenadoma veliko več, kot jih je bilo pri vožnji osebnega vozila. A ko se enkrat privadite na mere in ko ugotovite, da lahko v zunanjih vzvratnih ogledalih spremljate velik del dogajanja ob vozilu in za njim, postane kosanje z ovirami mnogo lažje.

Novost, ki so jo pri Citroënu predstavili v Jumperju, je 2, 8-litrski turbodizelski štirivaljnik s tehnologijo skupnega voda. Motor razvije uporabnih 300 Nm navora, ki je na voljo že pri 1800 vrtljajih v minuti, tako da lahko minibus s kratko nastavljenimi prvimi štirimi prestavami spodobno spelje z mesta (izmerjeni pospešek do 100 km/h je 16, 1 sekunde), na koncu pa mu za doseganje velikih povpreč-nih hitrosti (izmerili smo 159 km/h) pomaga dolga peta prestava. In pri porabi še ugotovite, da zahteva motor za opravljanje svojega dela povsem sprejemljivo količino goriva, saj je na testu v povprečju porabil le 11, 5 litra na 100 kilometrov. Pohvalno!

Motor je torej odličen, nekaj graje pa si zasluži ergonomija potniškega prostora. Sicer je preglednost nad cesto zaradi visokega položaja za volanom zelo dobra, toda volanski obroč je nameščen tako nizko, da ga imate skupaj z obvolanskimi ročicami skoraj v naročju, hkrati pa je še prepoložen.

Za povrh je voznikom, ki so višji od 180 centimetrov, zgornji rob prednje šipe nekoliko v napoto, tako da morajo biti nekoliko sklonjeni, kar pa je v dežju še toliko bolj moteče, saj brisalniki obrišejo šipo še pet centimetrov niže. Za povrh vsega pa še trdo vzmetenje neprestano nabija sedež v zadnjico in »tlači« skupaj hrbtenico, ki je tako po daljših vožnjah močno razbolena. Toda ne pozabite, avtomobil navsezadnje spada med dostavnike in ne med avtomobile visokega razreda, kar tudi prinaša vse opisane pomanjkljivosti.

Testni primerek je bil zelo bogato dodatno opremljen (dvojna klimatska naprava 407.000 tolarjev, električni paket 119.560, sistem ABS 287.510, radio 58.520), kar skupaj z osnovno ceno poskočneža 3.884.000 tolarjev znese zelo bogatih 4.756.590 tolarjev. Če pa si kupec ne privošči vseh teh sicer dobrodošlih napravic, ostane cena še kolikor toliko sprejemljiva in nakup Kombi Cluba z zelo dob-rim 2, 8-litrskim motorjem HDi smiseln.

Peter Humar

FOTO: Uroš Potočnik