Medtem ko smo pri Loganu na ves glas hvalili uporabnost, bomo pri Sanderu prikupnost. S črno obleko je kljub plastičnim pokrovom na kolesih prav lep avtomobil, ki ga kupiš, ker ti je všeč, ne pa zgolj zato, ker je poceni. Pa še drag ni, čeprav smo pogrešali več varnostne opreme.

Black Line pomeni, da je zunanjost črna, da so v notranjosti kromirani dodatki (v resnici so le iz svetle plastike), da ima osrednjo ključavnico (upravljanje s ključem), štirikrat pomične električne šipe, radio s CD-predvajalnikom (MP3, priključek AUX! ) z obvolanskimi komandami in boljše prevleke sedežev. Ročna klimatska naprava je serijska, prav tako ABS, na žalost pa ima črni Sandero le eno varnostno blazino. Zato svetujemo, da tej ceni dodate še 110 evrov vsaj za sovoznikovo varnostno blazino, če vam je mar za zdravje partnerice ali prijatelja.

Bencinski 1, 6-litrski motor in ročni menjalnik sta boljša dela avtomobila, saj družno povsem spodobno premikata črnega elegantneža. Res je, da zaradi zgolj petih stopenj prenosa motor postane malce glasen pri večji hitrosti, a se zato oddolži z mirnostjo in uglajenostjo pri zmerni desni nogi. Menjalnik tako mehko prehaja iz prestave v prestavo, da ga je pravi užitek upravljati, moteče je bilo le občasno upiranje pretikanju za vzvratno vožnjo. Zaradi po višini nastavljivega sedeža in volanskega obroča boste tako visoki kot tisti malo manj visoki odlično sledili dogajanju na cestišču, kar je dobrodošlo predvsem v mestni džungli. Umirjena vožnja bo vselej prijetna, dinamično odpeljani ovinki pa ne preveč. Če bi želeli več, bi morali zamenjati vsaj gume ter otrditi podvozje.

Zanimivo pa je, da smo pri črnem Sanderu opazili isto napako kot pri Loganu MCV Black Line: prekinjanje enega od zvočnikov. Serijska napaka? Mogoče. A življenje v črnem ne pomeni žalovanja, ampak eleganco. Tudi pri Sanderu.

Aljoša Mrak, foto: Saša Kapetanovič