Prodaja Stiloja namreč ni takšna, kot so pri Fiatu načrtovali. Ampak po dveh tednih v petvratnem Stiloju z dizlom z 80 konjskimi močmi pod motornim pokrovom razlogi za to niso nič jasnejši kot ugibanje. Stilo je namreč daleč od tega, da bi mu lahko rekli podpovprečen ali celo slab avto.

Že motor je sodoben, 1, 9-litrski turbodizel s tehnologijo skupnega voda in z oznako JTD, ki smo ga hvalili tudi v močnejši izvedbi (110 konjskih moči) in v drugih avtomobilih istega koncerna. 80 konjskih moči ni športno trgajočih, in ker Stilo tehta 1380 kilogramov, tudi zmogljivosti niso takšne. So pa povsem zadostne, da z njim v mestu ne boste povzročali gneče ob speljevanju pred semaforji, prehitevati se da brez potnih dlani, dolge avtocestne poti pa zmore z več kot zadovoljivimi potovalnimi hitrostmi.

Deklarirana končna hitrost je sicer »le« 170 kilometrov na uro, a s kakim desetakom manj na merilniku hitrosti lahko prepotujete pol Evrope, ne da bi se Stilo pritoževal ali da bi vas od tiščanja na stopalko za plin prijel krč v meča. In če boste le malo zmernejši, se lahko poraba na taki poti spusti krepko pod 7 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Motor si torej mirno zasluži oznako dobro.

Kako stopničko nižje, recimo v povprečnem razredu, je notranjost. Prostora je sicer dovolj, a se sedi (spredaj) previsoko, plastika pa bi bila lahko prijaznejša očem in otipu. Je pa dovolj dobra, da ne škripa in ne daje občutka, kot da bo kak kos prejkone odpadel.

Podvozje je, ker je petvratni Stilo bolj družinsko usmerjen, nastavljeno na udobje, a je lega na cesti zanesljiva, zavore si ne zaslužijo žal besede, le volan je preveč servoojačen. Ročica menjalnika je dokaj dolga in čeprav so njeni gibi natančni in hitri, bi bili lahko manj gumijasti.

Oprema si zasluži oznako zmerno: za varnost je poskrbljeno z dvema varnostnima blazinama, ABS-om s sistemoma EBD in BAS in s sistemom prosti zdrsu pogonskih koles ASR. Osrednja ključavnica nima daljinskega upravljanja, za klimatsko napravo je treba doplačati dobrih dvesto tisočakov, potovalni računalnik sodi v serijsko opremo, ravno tako meglenke.

In cena: več kot tri milijone tolarjev. Morda tiči razlog za slabšo prodajo prav v ceni ali pa je krivec recimo s sodobnimi trendi ne ravno usklajena oblika? Če vam je slednja všeč in vas prva ne moti, se lahko za Stiloja odločite s povsem mirno vestjo. Kupili boste dober avtomobil, ki sicer po ničemer resnično ne izstopa, a tudi na nobenem področju ne razočara.

Dušan Lukič

Foto: Aleš Pavletič