Accent torej na trgu vztraja 12 let. Ampak bolj kot to je zanimiv podatek, ki pove, koliko generacij Accentov je do danes zapeljalo na ceste. Tisti, ki poznate življenjski cikel evropskih modelov – v povprečju je dolg sedem let – boste logično sklepali in rekli dve. Ker se azijski modeli starajo hitreje, mu bodo nekateri prišteli še eno in rekli tri.

In kakšna je resnica? Ena! Ja, prav ste prebrali. Ena sama generacija. Vse spremembe, ki smo jih do sedaj videvali na Accentih, so bili le ’ristajlingi’. In to velja tudi za tista dva iz leta 1999 in 2003, ki sta poskrbela za novo obliko vseh modelov v ponudbi. Ne pa za zadnjega. Novi Accent je povsem nov. Pa čeprav mu po tem, kar ste prebrali v prejšnjem odstavku, tega verjetno ne bi upali pripisali. Oblika je res nova, toda z novimi oblikami sta na ceste zapeljala tudi prejšnji in model pred njim, pa se je izkazalo, da sta bila le prenovljena. Kako torej verjeti, da gre za nov avto? Ena možnost je, da se poglobimo v tehnične podatke. Ti kažejo, da je novi Accent daljši (za 6, 5 centimetra), širši (za 1, 5 centimetra) in višji (za 8, 0 centimetra).

Prav, ampak to še ni dovolj. Da gre za nov model, navadno razkriva medosna razdalja. In koliko meri ta? Točno dva metra in pol, kar pomeni šest centimetrov več kot prej. Torej je Accent res nov. Najbolj razveseljivo pri tem pa je, da s centimetri ni zrasel spredaj ali zadaj, ampak med osema, kar jasno namiguje na prostornejši potniški prostor. V prid potniškemu udobju govori še en podatek. Vrnimo se k meram. Tistega o širini spreglejmo – 1, 5-centimetrski prirastek v širino ne more pretirano pripomoči k boljšemu počutju potnikov – je pa toliko spodbudnejši podatek o višini. Novi Accent meri v višino skoraj meter in pol in to boste, če ne prej, opazili med udobnim vstopanjem in izstopanjem iz vozila – kar bodo še posebej cenili starejši – pa tudi ko boste sedeli v notranjosti. Prostora za glave ne zmanjka. Celo na zadnji klopi ga je dovolj. Če bo odraslima dvema zadaj – tretji bo zaradi izbočenega srednjega dela naslonjala sedel precej slabše – zmanjkalo prostora, bo to v predelu nog. Novi Accent s svojimi dobrimi štirimi metri in četrt je torej ugodna rešitev predvsem za mlado družino z dvema otrokoma. Še boljša pa za upokojenski par.

Dejstvo je, da štirivratno grajeni avtomobili v Evropi že dolgo niso več v modi. Še manj v tem velikostnem razredu. In ker mladi na to nekaj dajo, raje posegajo po kombilimuzinskih različicah, pa čeprav le trivratnih. Limuzino pa prepuščajo starejšim, ki prisegajo na uporabnost. Dodatna vrata ob straneh ter pokrov zadaj so le prednost v trenutkih, ko se dva zakonska para skupaj odpravljata na nedeljski izlet. In ti štirje potniki bodo navdušeno občudovali tudi notranjost novega Accenta.

Ta je v primerjavi s prejšnjim krepko napredovala. Zdaj je dvobarvna – v testnem avtu je bila črno-siva – sedeži so oblečeni v kakovostno blago z diskretnim vzorcem, volanski obroč in glava prestavne ročice sicer nista prevlečena z usnjem, vendar sta na otip prijetna, plastika je kakovostnejša, kot bi pričakovali, merilniki in opozorilne lučke niso trendni, vendar so podnevi dobro zasenčeni, ponoči primerno osvetljeni in pregledni, največje presenečenje vsega, kar je novega v Accentu, pa vas čaka na sredinski konzoli. Prefinjenost, s katero se odzivajo stikala tam, boste težko našli tudi v avtomobilih, ki so nekajkrat dražji od tega Accenta.

Na seznamu opreme GL/TOP-K (ta je edina v ponudbi) boste med pomembnejšimi dodatki našli ABS in varnostni blazini za voznika in sovoznika (ta je izklopljiva), električni pomik vseh štirih stekel v vratih, potovalni računalnik, ki so mu nekoliko nerodno namestili gumb za ukazovanje (najdete ga na spodnjem delu okvirja instrumente plošče), osrednjo ključavnico ter stvari, kot sta na primer vzvoda za odpiranja posode za gorivo in prtljažnega pokrova iz notranjosti. Vse, kar potrebujete torej. Ali bolje rečeno, večino.

Od najbogatejše opremljenega Accenta bi pričakovali vsaj še električno nastavljivi zunanji ogledali, kakšno bralno lučko (ponoči je za osvetljevanje prostora na voljo ena sama), boljše sedeže (predvsem kar se tiče opor) in stvar, ki je med evropskimi avtomobili že pred časom postala serijska, celo v najosnovnejših modelih, v Accentu pa še vedno ne. Tovarniško vgrajen avtoradio. Pa ne zato, ker bi bil boljši, ampak izključno zato, ker na ta način proizvajalci odvrnejo tatove.

S prtljago ne bi smeli imeti večjih težav. Glede na svojo velikost ima štrivratni Accent v zadku dokaj velik prtljažnik. Tovarna navaja podatek 352 litrov, mi smo vanj pospravili vse razen srednje velikega testnega kovčka, prtljažnik pa je tudi povečljiv. Toda na to se ne zanašajte. Deljivo in zložljivo je le naslonjalo, to pa pomeni stopnico oziroma neravno dno in zaradi tega še občutno manjšo odprtino.

Na petvratnega Accenta torej glejte kot na vse druge limuzine. Vsaj kar se tiče njegove osnovne uporabnosti. Ko steče beseda o voznih lastnostih, pa mu odštejte centimetre, ki mu manjkajo do petih metrov (če besedo limuzina povezujete z avtomobili, dolgimi pet in več metrov), in dobili boste prav solidno ’vozilce’. Da se v njem skriva korejski temperament, ne more skriti, zato še vedno mehkeje kot ’evropejci’ požira neravnine in se izdatneje nagiba v ovinkih.

Je pa po njihovem vzoru povzel veliko drugih stvari. Nekaj dobrih, pa tudi nekaj slabih. Slabe se nanašajo na volanski servomehanizem, ki je premehek in premalo komunikativen, da bi voznik lahko resnično vedel, kaj se dogaja pod prednjimi kolesi. Med boljše pa moramo nedvomno prišteti 1, 5-litrski turbodizelski motor. Mimogrede, da je Accent nov, jasno sporoča tudi motorna paleta, v kateri najdemo nova 1, 4- in 1, 6-litrska motorja (zadnjega pri nas ni v ponudbi) in prav tako povsem nov dizel.

Če se še spomnite, je prejšnjega Accenta poganjal prostorninsko podoben motor s tremi valji. Zdaj je ta štirivaljni, s precej večjo zalogo moči (prej 60, zdaj 81 kW) in izdatnejšo zalogo navora (prej 181, zdaj 235 Nm), ki je vozniku na voljo v izjemno širokem delovnem območju (od 1.900 do 2.750 vrtljajev). In verjemite, da je ta motor še ena od tistih stvari, ki so nas presenetile podobno kot prefinjenost odzivanja gumbov na sredinski konzoli. Moči in navora je vedno dovolj, za umirjenega voznika več kot dovolj.

Menjalnik ni vzoren, vendar je boljši, kot smo jih bili vajeni v Accentih do zdaj. Zavore in ABS svoje delo opravljajo solidno. Tudi zaradi zimskih gum Avon Ice Touring, ki niso serijske. In če vas zanima poraba, vam zaupamo še to. Nam je v povprečju ’pil’ med 6, 9 in 8, 2 litra plinskega olja, kar ni veliko glede na naš način vožnje.

In tako na koncu velja, da je novi Accent postal še bolj evropski, česar pa ne dokazuje le s svojim napredkom, ampak tudi s ceno, ki je že povsem ujela najbližje tekmece.

Matevž Korošec