Testi -

Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)

Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)

Element, ki skrbi za pogon avtomobila, ni vse, je pa med pomembnejšimi, če ne kar ­najpomembnejši del jeklenega konjička. In če vemo, da je i20 že v osnovi zelo soliden izdelek, smo od 1, 6-litrske turbodizelske različice pričakovali veliko.

  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
  • Hyundai i20 1.6 CRDi (94 kW) Style (3 vrata)
« nazaj naprej »

10 fotografij

Prenesi PDF testa Hyundai i20

Komaj dva tedna sta pretekla od konca testa bratca z bencinskim 1, 2-litrskim motorjem in je v garaži že čakal drug. Prav tako i20, s prav toliko vrati, a za pet tisočakov dražji. Za 4.921 evrov, če smo natančni. Skoraj za polovico dražji! Od kod taka razlika?

Najbolj mu ceno zasoli drug, večji in močnejši motor. Tale črni i20 ima nad sprednjim parom koles privit 1.582-kubični turbodizel, in to v izvedbi HP, 'high power'.

V ponudbi je namreč še prostorninsko enak motor s 85 kilovati, ta pa jih ima 94, celo za 1, 3 več kot najmočnejši 'bencinar'. Prepričljivejši je tudi podatek o največjem navoru, ki je na voljo že od dva tisoč vrtljajev.

Da jih ima skoraj 130, 'konjev' namreč, si ob pospeševanju s cestninske postaje ne bi mislil, je pa pri nabiranju hitrosti ta črna mrcina zelo suverena. Najbolj se zaloga moči občuti ob obremenitvi še z dvema, tremi potniki, saj sape kar ne zmanjka.

Pri 1.500 vrtljajih, ko začne 'vleči', tangenta krivulje moči ni prestrma, zato dovoljuje lenarjenje z menjalnikom, kadar se vam ne mudi.

Torej – najmočnejši i20 ni neki mali GTI, je pa lahko hiter in ne utruja pri potovalnih hitrostih, večjih od največje dovoljene na avtocesti, tudi zaradi gladko tekočega (občasno se zatakne le pri pretikanju v vzvratno) šeststopenjskega menjalnika. Zato ga priporočamo tistim voznikom, ki se neradi vozijo v koloni na voznem avtocestnem pasu in ki ne bi radi zapravili bogastva za bencin.

Ima pa, tako kot večina dizlov, seveda še temno plat medalje. Hrupno, če smo direktni. Ob hladnem zagonu je trdo glasen, umiri pa se že po dveh, treh semaforjih. Če ste vajeni mirnih bencinarjev, vas bo motilo prvič, drugič, morda še petič, potem se človek navadi.

Notranjost testnega i20 je bila oplemenitena z rdečo barvo (za 80 evrov doplačila), kar mladostno poživi sicer črno oblazinjenje, o armaturni plošči in počutju v notranjosti pa lahko rečemo le dobro.

Vidi se, da pri Hyundaiu zadeve dodobra preštudirajo in preizkusijo, saj ni nerodno oblikovanih robov ali odročno postavljenih ­stikal, razen tistega za sprehajanje po potovalnem računalniku. Avtomobil ima poleg ABS-a serijsko vgrajen še sistem za porazdelitev zavorne sile (EBD) in popolnoma izklopljiv (tudi med vožnjo! ) ESP.

Pa sistem Isofix, samodejno klimo, dve varnostni blazini spredaj ter dve blazini in dve zavesi ob strani, alarm, 15-palčna aluminijasta platišča, nekaj kroma in usnja, 94-kilovatni motor … Aja, to zadnje smo že povedali – pa bomo še enkrat.

Matevž Hribar, foto: Matevž Hribar, Aleš Pavletič



Komentiraj: