Jeep Renegade 2.0 Multijet 16v 170 AWD AUT Trailhawk - Testi - Avto Magazin

Jeep Renegade 2.0 Multijet 16v 170 AWD AUT Trailhawk

Če nekje v naravi naletite na živo, skorajda fluorescentno oranžno barvo, je največ možnosti, da pripada kakšnim reševalnim službam.

Prenesi PDF testa
Jeep Renegade 2.0 Multijet 16v 170 AWD AUT Trailhawk Peter Kavčič, Saša Kapetanovič
24. 10. 2016

Ko sem med ogledom prog za Jeep festival 2016 (o njem več na strani 24 in 25) inštruktorju terenske vožnje malce zlobno pripomnil, da je taka oranžna barva odlična, ko se skotališ v grmovje, je ostal hladnokrven. Da je dno pobarvano temno in da itak vedno pristaneš na strehi, je ustrelil nazaj. Po prvih metrih na blatni progi motokros poligona v Šentvidu pri Stični sem se hitro spomnil na to izmenjavo mnenj.

Pa se je kljub spolzki vrhnji plasti blata, ki je bila posledica nočnega dežja, izkazalo, da takle Renegade nima posebnih težav. Oznaka Trailhawk namreč ne pomeni le, da je še posebej prilagojen brezpotjem (zato, na primer, boste z njegovim trebuhom le stežka nasedli), ampak tudi, da ima na kolesih vseletne gume rahlo zimskega profila z nekaj lamelami. In te so mirno ugriznile v blato, štirikolesni pogon, zapora sredinskega diferenciala in reduktor pa so poskrbeli, da je Renegade precej zlahka splezal tudi tja, kjer sem imel nekaj minut pozneje med fotografiranjem precej težav peš ostati na nogah.

Res je, malce je znal oplesti z zadkom – a je bilo to le v pomoč, da je šlo lepše okoli ovinkov in da ni bilo treba popuščati stopalke za plin. 170-konjski turbodizel je tako lahko dihal s polnimi pljuči, samodejni menjalnik v terenskih programih navzgor prestavlja pozneje, Trailhawkov trebuh (in tudi nos in zadek) pa je dovolj daleč od tal, da na prevojih ni treba nenehno skrbeti, da avto ne bi podrgnil ob tla. Še malce letanja po zraku se takšen Renegade ne ustraši. Ne, za to, ali bo na terenu zmogel toliko, kot bo od njega zahteval voznik, se pri Renegadeu Trailhawku ni treba bati. Vsaj devet desetin voznikov se bo ustrašilo prej, preden bo avto blizu meja svojih terenskih sposobnosti – in, ja, takšen Renegade je po tej plati upravičen do Jeepove značke, tudi zaradi sistema, ki zna pogonski sklop prilagajati različnim podlagam.

A Renegade je vendarle avto, ki se bo večinoma vozil po cestah, in na račun njegovih terenskih sposobnosti se je treba sprijazniti z nekaj kompromisi. Že omenjene terenu prijazne gume se na asfaltu ne morejo primerjati s klasičnimi letnimi gumami pa tudi z letnimi delno terenskimi gumami, namenjenimi SUV-om, ne. Hrupa je preveč, zavorna pot ni vrhunska. Tu je dobro poseči po doplačilnih platiščih z boljšimi gumami, pozimi pa ga prestaviti na zimske. Razlika med 140-'konjskim' dizlom, kakršnega lahko dobite v preostalih različicah Renegada, in 170-'konjsko' različico, ki je trenutno na voljo v Trailhawku, izza volana ni tako velika, kot bi pričakovali. Delno je za to kriva tudi zelo umirjena nastavitev stopalke za plin (ki pride prav na terenu), in da je motor precej bolj zmogljiv, se opazi šele na avtocesti, ko takšen Renegade zlahka zaide v za avtocesto krepko ilegalne hitrosti.

Devetstopenjski samodejni menjalnik, ki se na terenu izkaže, je na cesti malenkost preveč neodločen in zaspan, tu ali tam pa lahko tudi ne ravno uglajeno cukne. Da je Renegade vendarle bolj terenske sorte, dokazuje z ne limuzinsko natančnim krmiljenjem, več hrupa vetra okoli karoserije in ne nazadnje s prijetno visokim sedenjem in dobro preglednostjo. Da je nagibanja v ovinkih precej, je pričakovano, in da pogonska tehnika in oblika karoserije negativno vplivata na porabo, tudi. 6,3 litra porabe na normnem krogu ni malo, sploh za takšne, ki bi si Renegade kupili za čisto povprečno vsakdanjo uporabo. A takšni si ga lahko omislijo tudi s šibkejšim motorjem in brez štirikolesnega pogona. Terenski prenos moči, vseletne pnevmatike in samodejni menjalnik pač terjajo svoje. O tem, da je v Renegadu dovolj prostora za družino, smo že pisali, in o tem, da so uporabljeni materiali tu in tam rahlo podpovprečni, tudi. Vzdolžnega pomika voznikovega sedeža bi lahko bilo več, a v celoti daje Renegadova notranjost takšen vtis, kot bi ga od Jeepa tudi pričakovali: malce ameriški, malo drugačen, ne vedno najboljši, a z značajem in dušo, ki sodi v tak avto. Če se v tak avto presedete iz (na primer) Wranglerja, vam bo takoj jasno, da ste ostali pri isti znamki in v še vedno resnem terencu. To pa je nekaj, s čimer se lahko pohvalijo le redki križanci oziroma SUV-i Renegadovega velikostnega razreda.

Dušan Lukič foto: Peter Kavčič, Saša Kapetanovič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri