Okej, na barvo in opremo lahko pozabite, saj v tej zgodbi ne igrata omembe vredne vloge. Čeprav je treba priznati, da Outlanderju bela pristoji. Še toliko bolj v kombinaciji z najbogatejšim paketom opreme Instyle, ki s kljukami, strešnimi nosilci in zaščitami pragov iz imitacije brušenega aluminija, velikimi 18-palčnimi platišči ter dodatno zatemnjenimi stekli za B-stebričkom poskrbi za marsikateri pogled mimoidočih. Najbogatejši paket opreme pričara najbolje opremljeno notranjost Outlanderja, resnica pa je, da paketi pod njim niso prav nič manj zanimivi.

Že osnovni, Invite, na primer vključuje vse varnostne dodatke, avdiosistem s predvajalnikom zgoščenk in samodejno klimatsko napravo. Intense, ki ga najdemo na drugem mestu, poleg kozmetičnih dodatkov na karoseriji prinese še tempomat, prestavno ročico v usnju in stikala na volanskem obroču. Intense + pa je tisti, za katerega se zdi, da lastnik z njim dobi največ, saj vključuje tudi tipala za pomoč pri parkiranju in za dež, ksenonske žaromete, pametni ključ, bluetooth vmesnik, avdionapravo z izmenjevalnikom zgoščenk, ozvočenje Rockford Fosgate, v dnu prtljažnika skrito tretjo vrsto sedežev ter dodatke, ki še polepšajo zunanjost Outlanderja. Pa tudi prej omenjena zatemnjena stekla zadaj in kljuke iz imitacije brušenega aluminija.

Tako na seznamu najbogatejšega paketa Instyle na koncu ostanejo le še tri stvari: 18-palčna platišča, usnje na sedežih (klop zadaj je izvzeta), od katerih sta prednja ogrevana, voznikov pa je tudi električno pomičen, ter električno pomična sončna streha. Dokaj skromno, če pomislite, da je treba za ta paket odšteti dva tisoč evrov več kot za Intense +, in precej drago, glede na to, da usnje ni enako tistemu, ki ga najdete v evropskih avtomobilih, ampak je (pre)gladko in (pre)trdo, da bi lahko bilo prijetno.

Če vas žuli denar in si na vse pretege želite udobnega Mitsubishijevega SUV-a, si raje omislite samodejni menjalnik. Zanj boste odšteli 500 evrov manj (1.500 evrov), kot zanimivost pa omenimo, da je menjalnik brezstopenjski in v ročnem načinu 6-stopenjski in je na voljo le z bencinskim motorjem. Torej edinim motorjem v ponudbi z Mitsubishijevih polic.

Pri Mitsubishiju sicer obstajata dva 2, 4-litrska bencinska agregata; enega najdemo v Grandisu in Galantu, medtem ko so za potrebe Outlanderja razvili povsem novega. Ta ima nekoliko širše vrtine in krajše gibe, predvsem pa zmore večjo moč (125 kW) in ponudi več navora (232 Nm). Celo več kot osnovni Volkswagnov (2.0 DI-D) dizel, vendar slabih 50 Nm manj od PSA-jevega. Toda če ob tem upoštevamo njegovo ceno, ki je za okroglih dva tisoč evrov nižja kot pri osnovnem dizlu, in ceno bencina, ki ceno plinskega olja pri nas že nekaj časa presega, potem izbira takšnega agregata morda sploh ni tako napačna. Motor je v kombinaciji z brezstopenjskim menjalnikom prav neverjetno uglajen. Celo preveč, bi lahko rekli, saj izrazit pretvornik navora, ki bdi nad prenosom motorne moči, zlepa ne pusti kolesom zdrsniti. Tudi če sta gnani le prednji kolesi. Tega se je treba privaditi, sicer lahko hitro speljevanje z manj prometnih (ne prednostnih) na prometne (prednostne) ceste postane hudičevo nevarno.

Slaba stran kombinacije bencinskega motorja in brezstopenjskega menjalnika se pokaže tudi pri porabi goriva ? na našem testu se je ta vrtela med 12, 5 in 14, 7 litra na 100 prevoženih kilometrov. Drugače pa je, ko gre za udobje. Elektronika menjalnika je sprogramirana tako, da motor večino svojega dela opravi v območju med 2.500 in 3.500 vrtljaji. To velja tudi za največjo dovoljeno hitrost na avtocestah (130 km/h), ki jo Outlander brez težav vzdržuje pri 2.750 vrtljajih v minuti. In verjetno je povsem odveč poudarjati, kako prijetno je lahko takšno križarjenje, ko trušča od zunaj skoraj ni slišati, tistega, ki vstopi v notranjost, pa z lahkoto preglasi glasba s kakovostnega ozvočenja Rockford Fosgate.

Prav avtocesta pa je poligon, na katerem se ta Outlander (motor, menjalnik in paket opreme Instyle) najbolje počuti. Toda treba je priznati, da se tudi neurejenih podlag ne ustraši. Po pravici povedano, se na njih vede celo veliko bolj domače kot med ovinki kakšne lokalne ceste.

Matevž Korošec

foto:? Aleš Pavletič