Pri Qashqaiu z bencinskim motorjem lahko sežete le še stopničko višje, po opremi Premium, ki vključuje še usnjeno blazinjenje, navigacijo in ksenonske žaromete.

A po tem ni nobene potrebe – Tekna Pack namreč vsebuje vse, kar (tudi zahtevnejši) voznik potrebuje: sistem za pomoč pri parkiranju, radio z izmenjevalnikom CD-jev, inteligentni ključ, tempomat, seveda vso varnostno elektroniko in varnostne blazine. Tudi sistem za prostoročno telefoniranje Bluetooth je tu, tako da je za varnost res dobro poskrbljeno.

Na tem področju Qashqai ne potrebuje izboljšav, lepo pa bi bilo, če bi nissanovci malce posodobili motorno paleto. Prav ta, najmočnejši bencinski motor, ni ravno biser. Navora ni v izobilju (pa čeprav je uglašen bolj na navor kot na veselje do vrtljajev), prav tako ne spada med najtišje, poraba pa tudi ob nežni nogi na stopalki za plin ni prav ugodna.

140-'konjski' dvolitrski štirivaljnik je tu očitno naletel na meje možnega – in kak malce manjši, s turbinskim polnilnikom podprti bencinec bi ga zlahka nadomestil. Z več navora v nizkih vrtljajih, več moči v višjih, pa nič večjo (ali celo manjšo) porabo. Še 2, 5-litrski atmosferski bencinski štirivaljnik, kakršen je na voljo v X-Trailu, bi bil dobrodošel. Seveda je vedno na voljo dizelska različica, a kaj, ko je za dva tisočaka dražja.

Notranjost je dovolj prostorna, za volanom pa se bodo dovolj dobro znašli tudi višji vozniki. V Qashqaiu se sedi bolj avtomobilsko kot terensko (torej bližje tlom avtomobila), a so sedalne površine sedežev ob vstopanju (in izstopanju) vseeno dovolj visoke, da je to bolj udobno kot pri 'klasičnih' osebnih avtomobilih, pa tudi preglednost navzven je malce boljša – to pa je dejstvo, ki pritegne marsikaterega kupca. In ker je tudi zadaj in v prtljažniku dovolj prostora za družinsko uporabo, je njegova priljubljenost še toliko bolj razumljiva.

Štirikolesni pogon je Nissanova klasika – priklopljiv, z možnostjo, da motor poganja le sprednji kolesi, da samodejno navor prenaša tudi na zadnja ali pa s fiksnim razmerjem med obema premama. Zmoti ročni menjalnik – vsaj na testnem Qashqaiu je iz prostega teka izredno nerad zlezel v prvo prestavo in nemalokrat ga je bilo treba najprej potisniti v drugo . . Tudi sicer ne spada med najbolj natančne, res pa je, da razen omenjene pomanjkljivosti ne izstopa kaj dosti od razrednega povprečja.

A čeprav je motor šibka točka tega avtomobila, ostaja dejstvo, da Qashqai ni slaba izbira – cena ni previsoka, oprema je dovolj bogata, očitno pa je (vsaj glede na število kupcev in tistih, ki si ga želijo) tudi oblikovalsko dovolj posrečen in še dovolj svež.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič