Testi -
Renault Grand Scenic1.9 dCi (96 kW) Privilege
Naslov je prevod najbogatejše opreme novega Grand Scenica (pa tudi drugih Renaultov), vendar bi bil lahko tudi enobesedni povzetek Granda najnovejše generacije.
Kdo pravi, da več res pomeni več? Kar 85 odstotkov kupcev prejšnje Scenicove družine se je raje odločilo za krajšega kot pa za daljšega Granda, s čimer so dali inženirjem pri pripravi nove generacije, ki je zdaj že na cesti, debelo kost za glodanje: je mogoče, da Grand po priljubljenosti ujame krajšega in manjšega brata?
To se bo težko zgodilo, saj slovenski kupci raje kupujemo nekoliko manjše, krajše, pa tudi manj potratne (tako energijsko kot prostorsko) in cenejše enoprostorce. Tako ne smemo preprosto sklepati, da je Negrand pač boljši. Kakor za koga!
Grandu bi se po koncu dvotedenskega testa pustili posvojiti, saj nas je s svojo družinsko naravnanostjo povsem prepričal. Na zunaj ga boste zaradi občutno večjih površin in povsem drugačnih luči težje zamenjali za Negranda, kar je vsekakor pozitivno. Čeprav je oblika enoprostorca precej podrejena uporabnosti, je Grand Scenic oblikovno posrečen izdelek.
Prevladujejo velike luči, tako spredaj kot zadaj, v oči takoj padeta tudi velika maska v sprednjem odbijaču in široka usta nad njim. Tovarniški podatki razkrivajo, da je v primerjavi s prejšnjo generacijo novi Grand v dolžino zrasel za sedem in v višino za tri centimetre. Skoraj bi si upali trditi, da je prirastek opazen že brez uporabe metra. Kot bi hotel Grand ujeti večjega Espacea.
Sprednja Grandova šipa je zanimiva, saj je na robovih zavita, kar pomeni tudi izboljšano vidljivost, in je lep oblikovni element. Sedi se tipično enoprostorsko. Visoko, za zajetno armaturno ploščo, ki je na otip zelo mehka. Baje samo Evropejci iščemo mehkobo v notranjih oblogah, kar pa ne pomeni nič drugega, kot da je Grand narejen po evropskem okusu.
Če začnemo na koncu: tam so velika vrata prtljažnika, katerega šipa se ne odpre ločeno, je pa 'v ponudbi' neposrečeno nameščena ključavnica, zaradi katere bodo neprevidni nakladalci staknili buške. Ti bodo sicer veseli dejstva, da je brez roba in da ima nizko nakladalno višino, pa tudi zelo velikega prtljažnika z osnovnimi 564 litri, pod katerimi sta v ravno dno skrita še šesti in sedmi sedež, oba skupaj vredna doplačila 650 evrov.
Ju ne potrebujete? Potem dobite 645-litrski osnovni prtljažnik, za 0, 1 litra manjšo povprečno porabo goriva na 100 km, zaradi katere v naravo izpustite štiri grame CO2 manj na prevoženi kilometer. Ju potrebujete? Srčno upamo, da nameravate na njiju voziti le srednje velike otroke. Z višino do 175 centimetrov sicer ne bo težav, bodo pa nastopile, ko bo treba v vse tri vrste posesti odrasle potnike s povprečno razvitimi nogami. Uhh, nekatera kolena ne bodo najbolj zadovoljna.
Pravzaprav bi bila lahko zadnja sedeža namenjena tašči, od vas pa je odvisno, ali jo boste opozorili, naj bo previdna pri prebijanju mimo sedežev srednje vrste iz avtomobila in vanj. Prednost zadnjih sedežev je njuna lahkotna postavitev. Nekaj centimetrov proti armaturni plošči so kolena v nebesih. Toliko prostora imajo zelo redki avtomobili.
Zahvaljujoč 170 milimetrov vzdolžno pomičnim sedežem druge vrste, ki jim lahko tudi uravnavamo kot naslonjala ter jih v želji po večjem prtljažniku (vse ali vsakega posebej) zložimo in prekucnemo naprej (ni ravnega dna), in mizicam na hrbtiščih prednjih sedežev je življenje v Grand Scenicovi sredini zelo prijetno. Če le nimate odrasle zadnjice in ne sedite na mersko skromnejšem sredinskem sedežu, ki vam bo načel živce zaradi trdih gnezd varnostnih pasov. Auč.
Še bolje je sedeti spredaj. Oba sedeža sta od opreme Dynamique serijsko nastavljiva tudi po višini, prostora za kolena je v izobilju (posebej pred sovoznikom). Glav še nismo omenili, a ne skrbite, na prvih petih sedežih se lahko brezskrbno vozite s kakršnokoli frizuro. Tudi s trajno. Merilniki so nameščeni na sredini armaturne plošče.
So digitalni (zaslon TFT), v nasprotju z desnim zaslončkom z navigacijo vidni v vseh svetlobnih razmerah, obenem pa ponujajo več pogledov: nočni (temna podlaga) in dnevni (svetla podlaga), lahko je prikazana samo hitrost (vselej digitalno), merilnik vrtljajev (z rumenim poljem pri 5.500/min, ki ga 1.9 dCi nikoli ne doseže) pa kaže analogno ali digitalno sliko. Ob obeh glavnih merilnikih so že vse druge informacije o temperaturi, radio sprejemniku in količini goriva v posodi ter izpis potovalnega računalnika in posebnosti (aktivirana samodejna parkirna zavora . . ).
Ura je prikazana v skrajnem desnem delu zaslončka navigacijskega sistema, a žal morata biti izpolnjena dva pogoja, da jo voznik sploh vidi, kar je zelo redko: zunaj ne sme biti presvetlo, navigacijski sistem pa mora biti vklopljen. Električne vtičnice so tri, ob poplavi odlagalnih prostorov nam je manjkal vsaj en kakovosten.
Mobilni telefon, diktafon ali kaj podobnega lahko odložite na poličko pod merilniki, oblečeno z gumo, vse drugo pa v velik pomičen (! ) dvojni predalnik med prednjima sedežema, v predala pod sedežema, v vrata, v štiri predale pod tepihi pred sedeži, v poličko pred prestavno ročico ali v prostor za dve pijači pod njo, v poličko nad voznikovim levim kolenom ali v predal pred sovoznikom. Hmm, kam sem že dal parkirni listek?
Ne skrbite, čeprav je Grand zrasel prek 4, 5 metra, je zaradi strmo odrezanega zadka in velikih šip pregleden, da s parkiranji ali z raziskovanjem parkirnih hiš ne bi smeli imeti težav. Lahko si omislite tudi parkirna tipala, ki v testnem Scenicu niso delovala najbolje, saj se je sprednjim preprosto zmešalo in so kot besna vpila, ko smo v križišču stali tudi več kot meter in pol za vozilom pred nami. Hvala bogu je mogoče izklopiti sprednja in zadnja tipala ločeno.
Na cesti Grand Scenic stoji prepričljivo. Nagibanja ni preveč, ESP se, če je izključen, samodejno vključi nad 50 km/h. Grand ni športnik, gre v drugo skrajnost – udobje je vrhunsko, še posebej če vemo, da je zadaj poltoga prema. Če iščete prostoren družinski avtomobil, ki zagotavlja udobje z veliko začetnico, Grand Scenica vsekakor ne spreglejte. Mogoče vam bo žal.
Zadek, ko avto ni naložen, pri vožnji čez prečne neravnine malce zaniha, ob bolj naloženem pa je slika bolj opogumljajoča, čeprav se Grand tudi prazen pelje zelo zanesljivo, le občutek je boljši pri polnem zadku. Volan bo bolj domač tistim, ki imajo radi lahkotno sukanje. Ročica menjalnika je priročno blizu, pretikanje je natančno, je pa še nekaj prostora za izboljšave pri pomikanju iz ene reže v drugo.
Verjamemo, da gre lahko še bolje. 1, 9-litrski 96-kilovatni turbodizel se je na testu izkazal z zelo konstantno in ugodno porabo goriva: dobrih osmih litrov. Ob hladnem zagonu je glasen, ko pa se ogreje na delovno temperaturo, ga boste slišali le še ob priganjanju, to pa se ne bi smelo dogajati prav pogosto, saj je navora in moči dovolj v srednjih vrtljajih.
Tam do okoli 1.800/min je dCi tipičen dizel: malce okleva, potem pa pljune v roke in zagrabi za delo. 130 dCi, kot tudi uradno rečejo tej različici 1.9 dCija, je ena izmed najprimernejših motorizacij za to karoserijo. To je potrdil tudi s prožnostjo na meritvah, kjer se je izkazal tudi z zelo kratko zavorno potjo.
Priporočamo, da izberete opremo s pametnim ključem, saj ni lepšega, kot se usesti v avtomobil, ki se sam odklene, pritisniti na gumb za zagon motorja, se odpeljati, pritisniti na gumb za ugašanje motorja in preprosto izstopiti. Grand Scenic se zaklene sam, serijsko pa tudi sam poskrbi za zateg ročne zavore.
Seznam serijske opreme si oglejte na strani o tehničnih podatkih (na koncu testa), povejmo le še, da je Grand Scenic lahko opremljen tudi z režama USB in AUX za priklop glasbenih predvajalnikov ali USB-ključka, vse šipe bočnih vrat so pomične električno, prav tako stranski ogledalci, sovoznikov sedež se serijsko poklopi v mizico (bi peljali kaj daljšega? ), klima je bila v testnem Grandu dvopodročna, radio ima Bluetooth vmesnik. Res je privilegij imeti avtomobil, ki se tako potrudi biti del družine.
Dušan Lukič: Iz oči v oči
»Da je Grand Scenic nov, je jasno že navzven – sploh pa navznoter. Novi merilniki (pravzaprav LCD-zaslon, na katerega se izrisujejo merilniki) so odlični. Pregledni, prilagodljivi, čitljivi. Sprva tako navdušijo, da človek za nekaj časa prezre minuse: motor, ki je v nizkih vrtljajih mrtev, potem pa preveč živčen, pa nerodno sedenje in preveč oddaljen volanski obroč. Po drugi strani je tudi novi Scenic med ovinki sicer precej majav, a hkrati zelo udoben na slabi cesti. Popolnoma družinski, s prtljažnikom vred. Izberite kak boljši (bencinski) motor pa ne boste zgrešili.«
Mitja Reven, foto:? Aleš Pavletič












Komentiraj: