Testi -

Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic

Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic

Renault Wind je majhen kot sapica in močan kot orkan. V teh besedah se skriva veliko resnice, toda tudi precej pretiravanja.

  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic
  • Renault Wind 1.6 16 V (98 kW) Sport Chic

15 fotografij

Prenesi PDF testa Renault Wind

Renaulta Winda smo že nestrpno pričakovali, saj je narejen izključno v Sloveniji. Poletje se res že počasi poslavlja, vendar smo bili na sončni strani Alp skupaj z Britanci prvi v Evropi, ki smo ga lahko temeljiteje preizkusili. Drugi pridejo na vrsto šele septembra. Narejen na konstrukcijski osnovi Clia II R.S.

Wind na papirju ponuja dvoje: zmogljivosti mestnega razgrajača in vetrnjaštvo prikupnega roadsterja. Zato ne glede na okolje, naj bodo mestna mravljišča ali avtocestne vijuge, ni minil dan, ko ne bi mimoidoči avtomobilisti obračali glav. Da, tudi moški, čeprav za volan nismo posadili nobene prikupne dekline. Pa bi se v tem dvosedu njena družba prav prilegla.

Začnimo najprej tam, kjer je Wind najbolj ranljiv: avtocesta. Zaradi prevzete tehnike iz oddelka Renault Sport Technologies ima tudi nekatere že opažene pomanjkljivosti (Twingo R.S.), ki so najbolj izrazite prav pri večjih hitrostih. Zgolj petstopenjski menjalnik in kratka prestavna razmerja pomenijo, da boste morali pri avtocestnih hitrostih radio precej bolj 'priviti', saj začne atmosferski štirivaljnik z 98 kilovati (ali še vedno bolj domačimi 133 'konji') rohneti, čeprav bi se radi povsem normalno odpeljali, recimo, na morje.

Ob zaprti strehi boste še lahko komunicirali s sopotnikom, ob pospravljeni pa ne več. Če boste hoteli orkan okoli glave, boste stranske šipe pospravili v vrata, z bočnimi šipami pa bo vetra le za vzorec. Zadnji del potniške kabine namreč dokaj uspešno preprečuje vrtinčenje zraka, zato tudi računi za frizerja ne bodo astronomski. No, tričetrtletni frizerski abonma boste vseeno morale imeti vsaj tiste, ki ste rade urejene oziroma tisti, ki urejeno pričesko še imate, saj nekateri (moški) teh težav nimamo, hmmm, več.

Zaradi širokih gum, testni je imel kar 17-palčne valjarje širine 205/40, je Wind tudi bolj občutljiv za kolesnice, ki jih tovornjaki tako uspešno ustvarjajo na naših avtocestah. Da so slabo narejene, si nihče ne upa povedati na glas, a da jih obnavljajo že leto po uporabi, pač ni normalno.

Me prav zanima, koliko ljudi bi kupilo Winda, na katerem bi morali narediti generalko že po preteku garancije? ! ? Nobeden! In po tem tudi ni potrebe, saj je kljub povprečni garanciji Wind izvrstno izdelan, sploh del okoli pomične strehe. Očitno vsaj nekateri delajo v Sloveniji, kot je treba, toda morebiti je za to treba imeti francoske nadzornike.

Zaradi vsega naštetega smo raje zapeljali na dobro staro magistralko, kjer postaneta roadsterski način življenja in tehnologija, pod katero so se podpisali pri Renaultu Sportu, bolj izrazita. Na žalost se strehi ne da ukazovati med vožnjo, saj mehanizem zahteva uporabo ročne zavore, se pa lahko kupe spremeni v roadster in obratno v rekordnih 12 sekundah. Voznik mora le ročno pritrditi (ali odstraniti) varnostni zatič, kar pomeni zavrteti veliko ročko na prednjem delu notranjega dela strehe, vse drugo pa naredi elektrika.

Ker je stikalo za zagon strehe na dnu sredinske konzole, je to najverjetnejši razlog, da so tudi električni pomik bočnih stekel premaknili v njegovo bližino. Čeprav to ni najbolj ergonomično. Ker imajo stikala za pomik prednjih stekel na sredinski konzoli hišne Dacie, bi lahko Winda malce hudomušno poimenovali tudi Renault by Dacia. Saj veste, pri romunski znamki piše Dacia by Renault. Šalo na stran, mehanizem streho pospravi hitro (odpiral pa bi jo lahko zelo počasi, da se je drugi nagledajo in jo občudujejo dlje časa), izolacija je odlična (tako vodna kot zvočna), kakovost izdelave (tudi gumenih detajlov) na ravni prestižnih CC-jev.

S tem pa ne mislimo le na Peugeote, ki si lastijo to izpeljanko. Odkrito, brez umikanja pogleda ali fige v žepu bi si upal trditi, da je prav streha najboljši del Winda, poleg tega tudi masa strehe skupaj z mehanizmom znaša le 21, 8 kilograma. Tudi sistem pospravljanja v prtljažna vrata je odličen, saj imata tako kupe kot kabriolet enako velik prtljažnik: 270 litrov! Velikost prtljažnika je za take avtomobile ogromna (veliko večja 308 CC in Megane Coupe-Cabriolet imata kot kabrioleta za 45 litrov oziroma 60 litrov manjša prtljažnika! ! ), predvsem pa vedno enaka in od voznika ne zahteva, da namešča varnostni rolo, kot je v navadi pri drugih.

Edina slaba stran te rešitve je masa prtljažnih vrat, ki zahtevajo nekaj moči, a še vedno bi to opravilo zmogle tudi slabokrvne manekenke. Z zloženo streho boste uživali do 100 km/h, nad to mejo pa se bodo zapodili le najbolj trdoglavi . . mislim trdoživi. Sistem ESP ni izklopljiv, zato vam stabilizacijska elektronika dovoljuje le iskanje idealnih linij, kar zahteva nežnega in natančnega voznika. Elektronsko krmiljen volanski mehanizem je navdušujoč, manj aplavzov pa je bila deležna vzvojna trdnost karoserije.

Občutljivi vozniki boste čutili, da se pri vožnji po luknjah (se še spomnite, 17-palčna platišča in nizkopresečne gume) in v bolj dinamično odpeljanih ovinkih karoserija občutno zvija, nekaj teh vibracij pa se prenese tudi na volan. Očitno tudi dodatne prečne okrepitve ne pomagajo dovolj, saj so tekmeci v tem pogledu boljši. Prav na magistralnih cestah pa pridejo najbolj do izraza 'kratke' prestave v petstopenjskem prenosu. Wind z močnejšim, 1, 6-litrskim motorjem prav obožuje vrtenje, saj najraje rohni od črne številke 4.000 do rdeče 7.000 na velikem merilniku vrtljajev.

Pri spuščenem plinu kdaj zadoni iz izpušnega sistema in prav popestri sicer prijeten zvok polnega plina, ki hoče še in še . . Menjalnik bi bil lahko, resnici na ljubo, boljši, saj ni najbolj natančen niti športen, a vsi vemo, da se v Cliu R.S. bohoti eden najboljših prenosov, ki jih ponujajo v teh mestnih bojevnikih. Zato pri Renaultu Sportu dokazano znajo, če seveda hočejo oziroma jim dovolijo. Legi ne moremo veliko očitati, saj natančnemu volanu kolesa zeeeelo dolgo časa sledijo brez omahovanja, nato pa pri pretiravanju tako in tako zaviha rokave ESP. In če mislite, da bi bili hitrejši brez njega, vam priporočam sezono v, recimo, pokalnem Seicentu, ki sem jo z veseljem doživel pred nekaj leti in jo vedno znova podoživljam, saj sem domov prinesel pokal podprvaka.

Najhitrejši si takrat, ko poslušaš avtomobil in ga nežno usmerjaš med ovinki. Ker smo Twinga R.S. že preganjali na Racelandu (23. mesto) in ker tudi Wind nima izklopljivega ESP-ja, ki na precej zaviti stezi kar pogosto prevzame pobudo, smo se ponovnemu obisku izognili. Wind bi najbrž dosegel zelo podoben čas.

Na koncu pa smo zapeljali še v mesto, kjer se Wind počuti kot doma. Zaradi klimatske naprave (poleti) oziroma gretja prednjih sedežev (spomladi in jeseni) je počasna vožnja brez strehe prijetna tudi ob neidealnih vremenskih razmerah, kot je pripeka ali mraz. Položaj za volanom je športen, zaradi samosvoje arhitekture imaš občutek, da je avtomobil res narejen okoli voznika, čeprav smo pogrešali malce nižji položaj oziroma daljšo sedalno površino. Sedeža tako objameta suhce, kot bi hotel Wind že na prvo žogo pokazati, da je zaljubljen v vitke.

Podobno kot v Twingu je predalov za odlaganje drobnarij odločno premalo, nikjer pa nismo našli odlagališča za osvežilno pijačo. Usnjeni trak namesto klasične kljuke v vratih je dober oblikovalski prijem, ki nič ne škodi uporabnosti, vsekakor pa so pri Renaultu pozabili na ključavnico za zaprt predalnik pred sovoznikom. Zato dokumente iz kabrioleta raje vzemite s seboj.

Medtem ko lahko pritrdimo, da so iz (pod)povprečnega Twinga naredili boljšega Winda, ne moremo mimo nadaljevanja zgodbe, katere naslov bi bil tekmeci med majhnimi brezstrešniki. Mazda MX-5 (RC) ponuja zadnji pogon in veliko več prvinskega užitka, Fiat 500C lepšo podobo in poln nahrbtnik zgodovine, Mini Cabrio vrhunsko lego in bolj športno počutje. Wind je soliden izdelek, vendar je vprašanje, ali bo lahko v prenatrpani družbi izvrstnih nišnih tekmecev pritegnil dovolj veliko število tistih, ki bodo odprli svoje denarnice.

Posebna ocena za kabriolete

Mehanizem strehe - kakovost (15/15)

Lepo narejeno in izvrstno izdelano.

Mehanizem strehe - hitrost (10/10)

12 sekund za spremembo iz kupeja v kabriolet.

Tesnjenje (15/15)

Pralnica, dež, veter … Nič mu ne pride do živega.

Videz brez strehe (4/5)

Nekaterim je bolj všeč kot roadster …

Videz s streho (4/5)

… drugim kot kupe.

Imidž (8/10)

Mazdi MX-5 ali Fiatu 500C le stežka sledi, saj sta že legendi.

Skup­na ocena kabrioleta (56/60)

Ocene samo potrjujejo tisto, kar smo že vedeli: Wind je izvrsten kupejček in še bolj zabaven roadster.

Ocena Avto magazina: 5/5

Dodatna oprema testnega vozila

Kovinska barva - 390 EUR

Gretje prednjih sedežev - 150 EUR

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič



Komentiraj: