Testi -
Test: BMW X3 xdrive20d
O tem smo prepričani: če bi vas z zavezanimi očmi posadili v novega BMW-jevega X3, vam razkrili pogled na njegovo notranjost in vas vprašali, ali sedite v novem ali v prejšnjem modelu, bi bilo dati zanesljiv odgovor zelo zelo težko.
Da, navznoter je novi X3 zelo podoben staremu. Enaki so merilniki, enaka je sredinska konzola (z enako pomanjkljivostjo samodejne klime, ki ne pozna polsamodejnega delovanja) in enako dobro se bo voznik počutil za volanom. Visoko, pregledno sedenje je eden od adutov tega avtomobilskega razreda in X3 tu ni izjema. Od marsikaterega tekmeca odstopa po odlično odmerjenih razdaljah med volanom, prestavno ročico in stopalkami, udobnih in izdatno nastavljivih sedežih in dejstvu, da prednji strešni (A) stebriček ni predebel in ne zakriva pogleda na cesto, kot je sicer vse bolj v navadi. Med prednjima sedežema je (še) dovolj prostora za odlaganje drobnarij, poleg kratke prestavne ročica pa se tam seveda skriva še krmilnik sistema iDrive. Barvni zaslon na vrhu sredinske konzole je pregleden in dobro berljiv v vseh svetlobnih razmerah, iDrive pa je eden boljših sistemov upravljanja funkcij avtomobila. Za še boljše počutje v notranjosti je v testnem X3 skrbelo panoramsko pomično stekleno strešno okno.
ConnectedDrive pri BMW pravijo kopici asistenčnih sistemov, ki vozniku olajšajo vožnjo. Kamere, ki posredujejo ptičjo perspektivo avtomobila (širokokotne kamere v vzvratnih ogledalih, na zadnjih vratih ter na vetrobranskem steklu), bodo prišle prav pri manevriranju na tesnih prostorih, enako velja za kamero, namenjeno vzvratni vožnji – v resnici gre za isto kamero, ki jo uporablja tudi omenjeni sistem Top View. Pa tempomat z zavorno funkcijo (zanimivo, aktivni tempomat smo na seznamu doplačilne opreme iskali zaman), priklop za iPod (a le zadnji dve generaciji, starejših ne prepozna), bluetooth povezava z mobilnikom (prek nje zna z njega predvajati tudi glasbo) ...
Seveda ostane tudi minus, ki pa ga je treba vzeti v račun pri nakupu pravzaprav kateregakoli SUV-a tega velikostnega razreda: čeprav je X3 zrasel, še vedno ne morete pričakovati, da bodo potniki zadaj brez skrbi, če spredaj sedita dva dolgina. Čudežev pri teh merah ni in med spredaj in zadaj sedečimi je potreben kompromis. Če jih ne marate, bo treba poseči razred višje.
Drugi minus gre povsem na račun BMW-jevih oblikovalcev in inženirjev: hvalijo se sicer, da je zadnja klop X3 deljivo zložljiva v razmerju 40 : 20 : 40, a to ni res. Da, lahko si omislite zložiti le tistih 40 odstotkov na desni strani pa jim dodati še 20 na sredini in na koncu še 40 na levi – v obratno smer pa ne gre. Le levih 40 odstotkov ne morete zložiti, saj je tistih sredinskih 20 pritrjenih nanje. Posledica: če zadaj desno vozite otroški sedež (najpogosteje pri tistih, ki imajo v avtu le enega), bo ob zloženem levem delu zadnje klopi pripenjanje varnostnega pasu resnično akrobatski element, ki zahteva tanke in spretne roke. Mar razvijalci pri BMW nimajo otrok?
Za zadnjo klopjo je stanje precej boljše. Prtljažnik je dovolj velik, pravilnih oblik, z električnim odpiranjem in zapiranjem, ki pa v mrzlih zimskih dneh ni bilo vedno povsem zanesljivo (odpiranje). Višino, do katere se odprejo zadnja vrata, je mogoče nastaviti.
In druge perspektive? Tista od zunaj, recimo, je nadvse prijazna do oči. Ker je tale X3 daljši in širši, a malenkost nižji od predhodnika, je njegov videz nezgrešljivo športen, še posebno ker so oblikovalci razširili ramena (pločevino tik pod stranskimi stekli), napihnili večino linij (recimo na motornem pokrovu) in s precej ostrimi robovi razbili masiven videz, ki utegne biti sicer precej moteč. In nastal je, vsaj na pogled, resnično športen SUV.
In tako oznako si, vsaj deloma, zasluži tudi s tretje, tehnične perspektive. Takole, na papirju, sicer ne ponuja nič impresivnega: dvolitrski turbodizel v kombinaciji z menjalniško avtomatiko in 1,8 tone mase pač ni recept za superšportnika.
A tistih 135 kilovatov oziroma 184 'konjev' v resnici ni tako nebogljenih, kot bi si predstavljali. 380 njutnmetrov navora ni malo in v kombinaciji s hitro in z uglajeno osemstopenjsko avtomatiko z dobro preračunanimi prestavnimi razmerji je dovolj za suvereno premikanje tega skoraj dvotonskega avtomobila (s potniki v njem). Roko na srce: tale menjalnik (in BMW ni edini, ki ga uporablja), plod razvoja podjetja ZF z oznako ZF 8HP (v X3 8HP 45, ki prenese do 500 njutonmetrov navora), je pravzaprav vrhunec pri klasičnih menjalniških avtomatikah ta hip. V tako motoriziranem X3 sicer ni serijski (brez doplačila se boste namreč morali zadovoljiti z ročnim šeststopenjskim menjalnikom), a je vreden vsakega centa 2.388 evrov vrednega doplačila. Poiščite kvadratek z oznako Steptronic in ga prekrižajte. Motor sam je sicer že star znanec, le nekoliko izboljšan (višje kompresijsko razmerje, nove piezo šobe) je.
Ta kombinacija je uglajena v mestu (avto je vedno v pravi prestavi in le stežka boste ugotovili, kako se je v njej znašel), dovolj živahna zunaj njega (zlasti v športnem načinu, a o njem malo kasneje) in ravno še dovolj zmogljiva na avtocestah. Ko presežete slovenske avtocestne hitrostne omejitve, takle X3 sicer ni več tako odločen kot pri manjših hitrostih (kar je seveda posledica kombinacije motornih zmogljivosti in velike čelne površine), a se še vedno dovolj dobro drži tudi ob takšnih vozniških zahtevah. A če želite kaj hitrejšega (pa še vedno dizelskega), bo treba počakati na močnejše dizle. Edina pripomba: zvočna izolacija bi lahko bila boljša.
In poraba? Koncept EfficientDynamics poskrbi, da denarnica živi brez šokov. Polnjenje akumulatorja le ob odvzetem plinu, samodejno ugašanje in zagon motorja, ko se X3 ustavi (kar bi, gospodje pri BMW, lahko potekalo z manj tresljaji), in drugi načini optimizacije pri porabi goriva so naredili svoje: povprečje osem litrov in pol je za tak avto odličen dosežek.
Ostanek pogonske tehnike je klasika: Xdrive, v normalnih razmerah 60 odstotkov navora zadaj, v skrajnih med 0 in 10 odstotki na posamezni osi. Dodajte zadnji diferencial, ki poskrbi, da X3 rad zavije v ovinek in le malo (če sploh) podkrmari, pa dovolj natančen volan in ni presenečenje, da se lahko tak X3 pelje bolj športno od marsikatere precej lažje in z visokim težiščem manj obremenjene limuzine. Ampak športen pa seveda ni, tudi če nadzor blažilnikov in delovanja elektronske stopalke za plin, menjalnika in volanskega serva nastavite v način Sport ali celo SPort+, je pa bolj športen od tekmecev enake (mehkoterenske) zasnove, o tem ni dvoma.
In tako se še enkrat izkaže, da je vse skupaj samo stvar perspektive. In ta je odvisna od tega, kako na predmet gledate. Ali drugače: to, kakšen se vam bo zdel novi X3, je odvisno predvsem od tega, kaj od njega pričakujete.
besedilo: Dušan Lukič foto: Saša Kapetanovič
Dodatna oprema testnega vozila:
Kovinska barva 872
Usnjeno oblazinjenje 1.869
Osemstopenjski samodejni menjalnik 2.388
Elektronski nadzor blažilnikov 1.142
Usnjen športni volan 301
19–palčna platišča z gumami 2.336
Nadzor Performance 156
Variabilno športno krmiljenje 208
Samodejno zapiranje prtljažnih vrat 509
Kamera za pomoč pri vzvratni vožnji 727
Strešni nosilci 311
Oprema X–Line 602
Panoramsko strešno steklo 1.568
Mreža v prtljažniku 187
Temnejša stekla 405
Preproge iz velurja 104
Samodejna zatemnitev ogledal 540
Električno nastavljiva sedeža spredaj 1.339
Sistem za prevažanje daljših predmetov 208
Športna sedeža spredaj 654
Ledvena opora za prednja sedeža 322
Odlagalni paket 374
Ogrevana prednja sedeža 384
Notranje obloge v lesu 478
Naprava za pranje žarometov 280
Parkirna tipala spredaj in zadaj 810
Tipalo za dež 135
Ksenonski žarometi 799
Prilagodljiv snop žarometov 446
Radarski tempomat 498
Paket luči 332
Samodejni vklop/izklop dolgih luči 156
Navigacijski sistem Professional 2.440
Avdio sistem Proffesional 1.225
Povezava s telefonom 104
Paket Connectivity 727















Komentiraj: