Testi -

Toyota Avensis Wagon 2.2 D-CAT Sol

Toyota Avensis Wagon 2.2 D-CAT Sol

Nekateri za avtomobilsko zadovoljstvo potrebujejo veliko: moči, udobja, ­prestiža. Drugi so zadovoljni s čimerkoli. Obstaja še srednja pot: tisti, ki vedo, koliko ­avtomobila in za kaj ga potrebujejo – in koliko so za to pripravljeni plačati.

  • Toyota Avensis Wagon 2.2 D-CAT Sol
  • Toyota Avensis Wagon 2.2 D-CAT Sol
  • Toyota Avensis Wagon 2.2 D-CAT Sol
  • Toyota Avensis Wagon 2.2 D-CAT Sol
  • Toyota Avensis Wagon 2.2 D-CAT Sol
  • Toyota Avensis Wagon 2.2 D-CAT Sol
« nazaj naprej »

6 fotografij

Prenesi PDF testa Toyota Avensis

Toyota Avensis bo tudi v svoji zadnji generaciji na kožo pisan prav slednjim. In če sta med zahtevami še prostornost ter (v imenu udobja) samodejni menjalnik, potem je testni primerek prava odločitev.

Da bi bil povsem brez napak, seveda ne moremo trditi (in tega morda niti ne gre pričakovati). Ne ravno idealen položaj za volanom za voznike višje rasti (predvsem zaradi premajhnega vzdolžnega pomika sedeža), ergonomija, ki tistim, ki so vajeni germanske urejenosti, ne bo najbolj domača, ne popolnoma dodelane malenkosti, kot je recimo sistem odklepanja oziroma zaklepanja brez ključa, ki ne omogoča, da bi Avensis zaklenili pri zadnjem paru vrat.

Kolikor denarja, toliko glasbe, pravijo, in v tem primeru pregovor kar drži. Na trgu namreč zlahka najdete znamke oziroma avtomobile, pri katerih je našteto rešeno bolje, a ozrite se na njihove cene . . Še zlasti če imajo tako bogato opremo kot testni.

Da ne bo nesporazumov: večina voznikov bo za volanom sedela povsem dobro in le redki bi lahko zatrdili, da se razporeditve stikal ne morejo navaditi. Zato je vožnja, če vozite takšen Avensis, vsaj po tej plati, dovolj udobna in nenaporna, da vas bo od točke A do točke B pripeljal čim manj utrudljivo in čim ceneje.

Ceneje in udobneje? Seveda, v nosu je 2, 2-litrski turbodizel z oznako D-CAT in 177 'konji' (oziroma 130 kilovati), moč pa se na sprednja kolesa prenaša prek šeststopenjskega samodejnega menjalnika. Ta moč in navor (400 njutonmetrov) motorja kar dobro zamaskira, hkrati pa oba skupaj poskrbita tudi za (za tako zmogljiv avto, kot je bil testni Avensis, v kombinaciji z menjalniško avtomatiko) ugodno majhno porabo.

Ta se je na testu gibala malenkost pod osmimi litri, z manj mestne vožnje bi bila zlahka tudi za liter manjša. Menjalnik sicer ponuja možnost ročnega pretikanja (tudi z obvolanskimi ročicami), a je vse skupaj pravzaprav nepotrebno. Zataknite ga v D, sprijaznite se z dejstvom, da ni med najhitrejšimi in da želi predvsem varčevati, in uživajte.

Pravzaprav je edini resen minus, ki bi ga lahko pripisali pogonskemu sklopu, hrupnost motorja. Če smo čisto natančni, je bolj kot ne krivo, da nima zvočne izolacije, a še zlasti v mestu lahko hrup zmoti (predvsem tiste, ki so bili vajeni tišjih avtomobilov). Nekateri (ne pa vsi) konkurenti so v tem boljši.

A vseeno: takle Avensis bo voznika, potni­ke in lep kup prtljage v karavanskem zadku od točke A do točke B prepeljal dovolj udobno, dovolj hitro, dovolj varčno in dovolj varno (na račun skoraj popolne varnostne opreme), da bo za tiste, ki cenijo racionalnost, zelo racionalna izbira.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič



Komentiraj: