|
S temi dvomi se že kar nekaj let ukvarjamo tudi v uredništvu Avto magazina. Meritve, opravljene z različnimi testnimi avtomobili, kažejo precej nasprotujoče si podatke. Celo pri temperaturah pod nič stopinj Celzija se nemalokrat zgodi, da avtomobili, opremljeni z letnimi pnevmatikami, zavirajo učinkoviteje in ustavijo hitreje od tistih z zimskimi.
Podatek, ki nedvomno spodbudi k razmišljanju! Vendar le k razmišljanju. Za zaključke je še prezgodaj. Ne smemo namreč pozabiti, da so to v večini primerov med seboj neprimerljivi avtomobili, obuti v pnevmatike različnih znamk in opremljeni z različnimi zavorami.
Torej, če smo hoteli dobiti med seboj primerljive podatke, smo se morali testa lotili nekoliko drugače, predvsem pa že na začetku izničiti med seboj neprimerljive faktorje. Pri tem so nam na pomoč priskočili gospodje iz podjetja Renault Nissan Slovenija. Slednji so nam za mesec in pol odstopili Modusa z 1,4-litrskim motorjem in ABS-om.
Za pnevmatike smo se jasno obrnili na edinega slovenskega proizvajalca, kranjsko Savo, in doživeli podoben, predvsem pa prijazno hiter odziv. Brez težav so nam namenili osem pnevmatik; komplet zimskih z oznako Eskimo S3 in komplet letnih, na katerih je pisalo Intensa. Z kratek čas se je zataknilo le pri dimenzijah, saj Intese z merami 185/60 R 15 ni bilo na zalogi. Toda tudi to težavo smo odpravili in Modusa obuli v za odtenek širše pnevmatike (195/55 R 15), ki še vedno ustrezajo homologacijskim zahtevam.
Preden smo se odpravili na prve meritve, smo določili še režim meritev, in sicer da bomo te opravljali v temperaturnem razponu od -10 do +10 stopinj Celzija (približno), da bomo z vsakim kompletom pnevmatik pri istih pogojih opravili najmanj štiri meritve, za končni rezultat pa bodo upoštevane srednje vrednosti meritev.
Skupno smo tako opravili prek 70 meritev na različnih podlagah (suhi, mokri, zasneženi, asfaltni in makadamski), rezultati, ki smo jih zabeležili, pa so sila zanimivi. Naj že na začetku zapišemo, da so se skoraj v vseh pogojih Savine letne pnevmatike izkazale za boljše in zanesljivejše od zimskih. Toda lotimo se naših rezultatov nekoliko podrobneje.
Največja razliko, izmerjeno na asfaltni podlagi, smo zabeležili v suhem vremenu in pri temperaturi - 7 stopinj Celzija. V teh pogojih je Intensa s hitrosti 100 km/h Modusa ustavila v le 40,4 metra, kar je mimogrede odličen rezultat, medtem ko smo z Eskimom zabeležili za 21,3 odstotka daljšo zavorno pot in smo se ustavil šele po 51,3 metra.
Nekoliko manjše razlike so nastale pri temperaturi 3 stopinje Celzija. Pri tej zunanji temperaturi smo v povprečju zabeležili za 16,6 odstotka daljšo zavorno pot (42,9 m : 51,4 m), pri -10 °C je bila zavorna pot Eskima daljša za 14,7 odstotka (39,4 m : 46,2 m), pri najvišji temperaturi, to je +12 °C, pa je nastala 13,5-odstotna razlika med zavornimi potmi (37,2 m : 43,0 m).
Toda pri meritvah v teh pogojih ne smemo mimo vrhunskih rezultatov, ki jih je pokazala naša merilna naprava. Očitno je kombinacija teh dveh znamk in modelov (Sava Intensa in Renault Modus) več kot posrečena, saj je ena od meritev s hitrosti 100 km/h do popolne zaustavitve pokazala le 35,4 metra dolgo zavorno pot, kar namiguje na rezultate, ki so v celoti primerljivi z mnogo boljšimi, predvsem pa občutno dražjimi avtomobili, obutimi v širše pnevmatike.
No, precej manjše razlike med Intenso in Eskimom so se pri istem režimu zaviranja pokazale na mokri podlagi. Te meritve smo opravljali pri +2 stopinjah Celzija in na koncu ugotovili, da je razlika v povprečju znašala le še 4,8 odstotka. Izraženo v metrih to pomeni, da se je Intensa ustavila v 44,1 in Eskimo v 46,3 metra. Vseeno pa je zanimivo še to, da tudi v teh pogojih, kjer so se Savine zimske pnevmatike znašle dobro, Eskimo ni mogel doseči Intensinega najslabšega rezultata.
Eskimo pa se je pokazal v povsem drugi luči na snegu. Meritve v teh pogojih smo opravljali drugje, na drugačni podlagi (pod zvoženim snegom je bil makadam) in pri nižjih hitrosti (od 50 km/h do popolne zaustavitve) ter ugotovili, da razlike, ki so nastale, s tistimi na asfaltu nimajo nikakršne povezave. V danih pogojih je Eskimo končno dokazal upravičenost svojega imena.
Razlike med zavornimi potmi, izražene v odstotkih, so v trenutku poskočile do vrednosti 50 in čez. Tako je povprečna zavorna pot z Eskimom znašala 24,9 metra in z Intenso 38,6, kar na koncu predstavlja 13,7 metra. No, največjo razliko pa smo zabeležili med rezultatoma 40,5 (Intensa) in 24,4 metra (Eskimo), kar pomeni natanko za 61,3 odstotke oziroma kar za 16,1 metra daljšo zavorno pot.
To pa je podatek, ki nedvomno govori v korist zimske pnevmatike. Seveda le na zasneženem cestišču in v izrazito zimskih pogojih. Toda ob tem se ne bo odveč vprašati, kolikokrat na leto se znajdete v teh pogojih. Če živite v mestu, verjetno ne prav pogosto.
Matevž Korošec, foto: Aleš Pavletič
Tabelo povprečnih vrednosti naših meritev si lahko ogledate v fotogaleriji.
|