Močan dež, kolesnice v asfaltu, velike hitrosti in široke pnevmatike z mejno izrabljenim profilom pripomorejo, da je akvaplaning skoraj neizogiben.
S pomladanskim vremenom se poveča tudi možnost za obilnejše padavine. Ob večji količini vode na cestišču in pri večji hitrosti je verjetnost, da bo avtomobil zdrsnil z začrtane poti, razmeroma velika. Pri tako imenovanem akvaplaningu pnevmatike izgubijo stik z vozno podlago podobno kot na poledeneli cesti in voznikovo manevriranje z volanom in zavorami je pogosto brez učinka ali pa je ta neznaten.
Dobre pnevmatike so del rešitve
Vsaj delno pomagajo dobre pnevmatike z ustrezno globokim profilom, saj tako voda hitreje odteka skozi utore v gumi. Zakonska zahteva po minimalnem profilu letnih pnevmatik za avtomobile ščiti le pred globo, ne pa tudi pred splavanjem avtomobila, zato je priporočljivo vsaj štiri milimetre profilirane gume na tekalni površini letnih pnevmatik.
Nove pnevmatike imajo globino profila okoli osem milimetrov in odvisno od načina vožnje in prevoženih kilometrov so varne več let. Poleg tega širše pnevmatike lahko izpodrivajo manjšo količino vode, nevarnost splavanja pa prav tako povečuje prenizek ali previsok tlak v pnevmatikah.
Hitrost je treba še dodatno prilagoditi
Tudi prilagojena hitrost zmanjšuje nevarnost akvaplaninga. Če je dež tako močan, da so mu brisalci komaj kos, je treba še dodatno zmanjšati hitrost. Ob veliki količini padavin je lahko na cestišču stoječa voda in v takšnem primeru je priporočljiv kratek postanek na parkirišču, dokler dež ne pojenja.
Voznika na bližajoči se akvaplaning opozarja stoječa voda v vdolbinah ali kolotekih, ki spremeni sivi ton asfaltne površine ali se celo svetlobno odbija, enak učinek pa nastane tudi, ko jo v temi osvetlijo žarometi. Močno pršenje spredaj vozečih avtomobilov prav tako jasno dokazuje, da je na cestišču veliko vode. In enako je, ko se sledovi pnevmatik spredaj vozečih avtomobilov na mokrem asfaltu zabrišejo. Kolesnicam se je mogoče izogniti z rahlo zamaknjeno vožnjo.
Varljiv občutek lahkotnosti
Če pride do akvaplaninga in avtomobil izgubi stik s cestiščem, je občutek na volanu zelo lahkoten. Včasih na zdrs opozarja utripajoča kontrolna lučka stabilnostnega sistema ESP in število vrtljajev motorja se slišno poveča. Takrat je pomembno, da voznik ostane miren. Čeprav avtomobila ni več mogoče popolnoma nadzorovati, še naprej drsi po vodnem filmu v isti smeri. Takrat je treba trdno držati volan in ga ne premikati.
Običajno se kolesa po nekaj sekundah znova oprimejo in nevarnost je odpravljena. Z volanskimi manevri lahko pride do težav; takrat so kolesa usmerjena drugače kot v prvotni smeri gibanja in ko voznik ponovno zgrabi volan, bo vozilo ubralo novo smer z visoko nevarnostjo zdrsa. Poleg tega je najbolje zavorni pedal pustiti pri miru.
Hkrati pomaga počasi umakniti nogo s pedala za plin, da se izognemo reakcijam na spremembo obremenitve. Pri vozilih z ročnim menjalnikom pritiskanje na sklopko pomaga preprečiti vpliv zaviranja z motorjem. Ti nasveti veljajo tudi, če lebdita samo dve kolesi. ABS in ESP sta v pomoč, vendar lahko različne ravni oprijema med posameznimi pnevmatikami avtomobil še vedno vržejo iz tira.
Preberite še:
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol